Legan Ravnikar A., Orel I., Jelovšek A. (ured.) Oživljeni Vodnik: Razprave o Valentinu Vodniku

Monografija. — Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), 2019. — 267 s. — (Linguistica et philologica, 39; ISSN 2712-2689). — ISBN 978-961-05-0241-8.Jezikovni pregled Andreja Legan Ravnikar, Irena Orel, Alenka Jelovšek (in tehnični).Znanstvena monografija z naslovom Oživljeni Vodnik: Razprave o Valentinu Vodniku želi počastiti dvestoto obletnico smrti velikega Slovenca, pomembnega razsvetljenca in polihistorja Valentina Vodnika (1758–1819), duhovnika in frančiškana, pesnika in prevajalca, jezikoslovca in profesorja, urednika in vodníka z vrsto prvenstev na različnih strokovnih področjih. Vključuje se tudi v stoto obletnico Univerze v Ljubljani, saj so v obdobju Vodnikovega najintenzivnejšega delovanja, v času Napoleonovih Ilirskih provinc, več kot sto let pred njeno ustanovitvijo z Marmontovim odlokom o reformi šolstva na naših tleh poskrbeli tudi za akademsko (višje- oz. visokošolsko) raven izobraževanja zdravnikov, lekarnarjev, geodetov, pravnikov, inženirjev in arhitektov. Vodnik je dosegel uvedbo slovenskega učnega jezika v primarne šole in del gimnazijskih razredov, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev stolice za slovenski jezik, ki so jo po utemeljitvi Matevža Ravnikarja ustanovili konec leta 1815 in jo je leta 1817 zasedel Fran S. Metelko. Ne nazadnje se monografija vpenja tudi v počastitev dvestote obletnice smrti Vodnikovega mentorja in mecena, barona Žige Zoisa, ki mu je bil pravi vodník pri raziskovanju materinščine in naravoslovja, pobudnik za uresničevanje jezikoslovnih in uredniških načrtov, svetovalec pri pesniškem ustvarjanju itd., brez katerega Vodnik ne bi bil začetnik ali predhodnik pisanja v slovenščini na toliko področjih.
Monografija zajema trinajst prispevkov poznavalcev Vodnikovega opusa in posameznih strokovnih in znanstvenih disciplin, ki so njegovo delo, dejavnosti, dosežke in zasluge ter njihovo recepcijo oživili, pregledali, obogatili z novimi spoznanji, ovrednotili z novejših teoretičnih in metodoloških vidikov ali se posvetili manj raziskanim delom ali področjem.
Prispevki v znanstveni monografiji se členijo na tri tematske sklope, ki celostno prikazujejo Vodnikovo ime, osebnost, rod in značaj ter nekatera pomembna strokovna področja, ki jim je posvetil svoje ustvarjalne moči.Uvodna beseda.
Valentin Vodnik: Genealogija in značaj.
Marko Snoj. O priimku Vodnik.
Boris Golec. Družinske razmere Valentina Vodnika.
Borut S. Pogačnik. »... Dovolj je pisave, ki o meni govori...«: Poskus psihološkega portreta Valentina Vodnika na temelju njegove pisave.
Raznovrstnost Vodnikovega strokovnega delovanja.
Andreja Legan Ravnikar. Vodnik kot leksikograf: Večbesedni leksemi v rokopisnem nemško-slovenskem slovarju.
Irena Orel. Valentin Vodnik kot pisec jezikovnih učbenikov v slovenščini.
Martina Orožen. Vodnikov Kershanski Navuk sa Illirske deshele: Ubeseditev verskega cerkvenega nauka in Vodnikova jezikovna norma.
Blanka Bošnjak. Vodnik kot publicist in urednik.
Monika Kalin Golob. Valentin Vodnik — predhodnik, in ne začetnik novinarskega stila.
Luka Vidmar. Vodnik kot pridigar.
Matej Hriberšek. Drobci antike v Vodnikovem življenju in delu.
Peter Mikša, Maja Vehar. »Na Vršac mi stopi in sedi«: Sodelovanje Žige Zoisa in Valentina Vodnika pri raziskovanju Triglavskega pogorja.
Valentin Vodnik v literarni in kulturni zgodovini.
Igor Grdina. Dialoška struktura v slovenski literaturi in Valentin Vodnik.
Marijan Dović. »Pervi slovenski pesnik« in slovenski pesniški kulti.
Oživljeni Vodnik: Razprave o Valentinu Vodniku (Povzetki).
Vodnik Revived: Discussions on Valentin Vodnik (Summaries).
Seznam slikovnega gradiva.
Imensko kazalo.
Sodelujoči.